Vsako leto 14. novembra praznujemo Svetovni dan sladkorne bolezni. Se sprašujete zakaj ravno ta dan? 14. november je rojstni dan Fredericka Bantinga, kanadskega znanstvenika, ki mu je uspelo izolirati beljakovino, kasneje poimenovano inzulin. Leta 1923 je za ta dosežek prejel Nobelovo nagrado za medicino.

Kaj je sladkorna bolezen ali diabetes?

Gre za skupino presnovnih bolezni, pri katerih v daljšem časovnem obdobju prihaja do visoke ravni sladkorja v krvi. Osnovna motnja sladkorne bolezni  je nesposobnost prehajanja krvnega sladkorja ali glukoze iz krvi v celice, kar omogoča inzulin. Če je v krvi premalo sladkorja ali če se celice nanj ne odzovejo, se njegova vrednost v krvi poveča. Končni učinki bolezni so lahko trajne okvare, nepravilnosti v delovanju ali pa celo odpoved številnih telesnih organov.

Če se sladkorna bolezen ne zdravi, lahko povzroči številne zaplete. Akutni zapleti so med drugim diabetična ketoacidoza in ne-ketonska hiperosmolarna koma.Resni dolgoročni zapleti so med drugim bolezni srca in ožilja, kap, kronična odpoved ledvic, razjeda stopal in poškodbe oči.

Tipični klinični znaki za nastanek sladkorne bolezni so:

  • povečano izločanje vode iz telesa (tudi nočno)

  • dehidracija in huda žeja

  • slabo počutje, pogosta utrujenost

  • izguba teže

  • zmanjšana odpornost

Poznamo 3 različne tipe sladkorne bolezni, ki jih delimo glede na nastanek:

1. Sladkorna bolezen tipa 1:

je posledica nezmožnosti trebušne slinavke, da bi ustvarjala dovolj inzulina. V preteklosti so to obliko bolezni imenovali "od inzulina odvisna sladkorna bolezen" (IDDM - insulin-dependent diabetes mellitus) ali "juvenilna sladkorna bolezen". Vzrok zanjo ni znan.

2. Sladkorna bolezen tipa 2:

se začne z odpornostjo proti inzulinu, to je s stanjem, v katerem se celice na inzulin ne odzivajo pravilno. Med napredovanjem bolezni lahko tudi pride do pomanjkanja inzulina. Ta oblika je v preteklosti nosila naziv "od inzulina neodvisna sladkorna bolezen" (NIDDM - non insulin-dependent diabetes mellitus) ali "sladkorna bolezen v odrasli dobi". Prvenstveni vzrok zanjo je prekomerna telesna teža in premalo gibanja.

3. Prehodna hiperglikemija med nosečnostjo:

je tretja glavna oblika bolezni; pojavlja se kot visoka raven krvnega sladkorja pri nosečnicah brez anamneze sladkorne bolezni.

Kaj lahko storimo sami?

Preventiva je zagotovo najboljša pot! Zdrava prehrana, nadzor telesne teže, redna telesna dejavnost, in opustitev kajenja bodo dolgoročno zavirali nastanek sladkorne bolezni in podaljševali zdravo življenje, polno elana.

Tistim nad 40 let se priporoča redno pregledovanje:

- ravni glukoze v krvi,

- ravni holesterola in

- krvnega tlaka

Si želite izmeriti raven glukoze v krvi iz udobja doma?

Ta preprosti in hitri test vam omogoča dodatno preventivno ukrepanje ter znatno zmanjšanje tveganja diabetesa, ne da bi se tega zavedali. Preprosto, neboleče in doma!

 

Če vas zanima več informacij o sladkorni bolezni, vas skrbi za lastno zdravje ali zdravje svojcev in prijateljev, preverite spletno stran Zveze društev diabetikov Slovenije TUKAJ >>