Zima je za marsikoga lahko zelo stresno obdobje. V zimskem letnem času nam namreč primanjkuje sončne svetlobe, kar vpliva na naše počutje in povzroča različne oblike depresije. Ob sončnem vremenu smo boljše volje in polni energije, od sonca pa smo odvisni tudi zaradi nekaterih fizičnih procesov, ki se z njegovo pomočjo odvijajo v našem telesu. Poleg samega pomanjkanja svetlobe zima s seboj prinese tudi mraz, zaradi katerega se več časa zadržujemo doma na toplem ter posledično manj zahajamo v družbo.

Vse to lahko pripelje do sprememb v razpoloženju in do zimske depresije, ki jo ponavadi spremljata utrujenost in zaspanost, lahko pa se pojavijo tudi drugi simptomi, kot so povečana potreba po ogljikovih hidratih, na primer po čokoladi, nespečnost in pomanjkanje apetita. Ta vrsta depresije se običajno pojavlja oktobra, novembra in decembra, redkeje pa tudi januarja. Zdravniki posameznikom, ki trpijo za omenjenimi težavami, pogosto svetujejo uživanje šentjanževke, saj vsebuje hipericin, ki izboljša naš izkoristek svetlobe.   

Šentjanževka se že od nekdaj uporablja v zdravilne namene. Pomaga nam pri depresiji, glavobolih in nespečnosti, saj pomirja, odpravlja tesnobo in strah, odganja potrtost in malodušje ter izboljšuje razpoloženje. Priporočajo jo ljudem, ki so občutljivi na vremenske spremembe, in ženskam v menopavzi. Antidepresivno delovanje šentjanževke je klinično dokazano. V ljudski medicini so jo včasih predpisovali tudi za zdravljenje trebušnih krčev in vnetij, opeklin in živčnih bolezni. Vsebuje namreč hiperforin in imanin, ki delujeta kot antibiotika.

Skozi stoletja so šentjanževko začeli povezovati s številnimi legendami, predvsem zaradi njenega imena. Izvirala naj bi iz krvi Janeza Krstnika, za zdravljenje ran pa so jo uporabljali že med križarskimi vojnami. 

Skoraj meter visoko grmičasto cvetico z rumenimi cvetovi prepoznamo po njenih nenavadnih listih,. na katerih so opazne številne votlinice. V teh luknjicah se kopiči eterično olje, kar lepo vidimo, če list obrnemo proti svetlobi. Ljudsko izročilo pravi, da je luknjice šentjanževki napravil hudič, ki se je razjezil nad njenimi izjemno zdravilnimi močmi.

Poleg pozitivnih učinkov, ki jih šentjanževka predstavlja za zdravljenje, ta rastlinski antidepresiv ljudje uporabljajo tudi na drugih področjih. Japonci jo na primer dodajajo svojim jedem kot začimbo, najdemo jo v bonbonih in pijačah, ponekod iz nje pridelujejo rumeno in rdečo barvo, spet drugje pa z njo vraževerno odvračajo zle duhove.