Utrujenost, prekomerno zehanje, glavobol in hlastanje za hrano po neprespani noči so verjetno dobro poznani prav vsem. Vsakemu izmed nas se zdi kakšen dan prekratek in vsakemu izmed nas se je že zgodilo, da smo zadnjo noč lovili zadnje roke za oddajo seminarskih nalog, poročil v službi, davčnih napovedi in tako naprej. Problem nastane, kadar se takšne noči vrstijo ena za drugo. Odrasel človek potrebuje za normalno delovanje telesnih funkcij med 7 in 9 ur kakovostnega spanca.

Dolgotrajne posledice pomanjkanja spanja so lahko izjemno nevarne, čeprav se na prvi mah zdi, da to ni tako. To ne vpliva zgolj na fizično utrujenost, ampak tudi na poslabšanje mentalnih funkcij. Poleg tega stroka že lep čas opozarja na neposredno povezavo med pomanjkanjem spanja in debelostjo ter oslabljeno odpornostjo.  

Za optimalno delovanje potrebuje telo spanje enako, kot potrebuje kisik, vodo in hranila. Med spanjem se telo regenerira, pravzaprav “zdravi”. Možgani se spočijejo in shranijo nove informacije in spomine. Nenaspano telo in nespočiti možgani ne bodo delovali optimalno, kar lahko privede do številnih neželenih zdravstvenih težav.

V 16 različnih študijah so dokazali, da dolgoročno pomanjkanje spanja (manj kot 6-8 ur) za kar 12 % poveča tveganje za prezgodnjo smrtjo!

Najbolj očitni znaki pomanjkanja spanja so:

- Pogosta zaspanost skozi dan

- Pretirano oz. pogosto zehanje

- Emocionalna razdraženost

- Pogosta utrujenost skozi dan

Poživila, kot so kofein, tein in energijske pijače ne bodo delovala; še več, utrudila nas bodo in brez njih ne bomo mogli skozi dan več normalno delovati. Na dolgi rok nas lahko zasvojijo in v prevelikih količinah povzročajo neprijetnosti, kot so želodčne težave, glavoboli, dehidriranost, previsok krvni tlak, nemirnost itd.

Dolgoročno pomanjkanje spanja (manj kot 6-8 ur dnevno) lahko močno poseže v posameznikovo zdravje in prinese hujše posledice kot le tiste, zgoraj omenjene.  

Odpornost (imunski sistem)

Telo med spanjem proizvaja snovi, ki pomagajo organizem ubraniti pred vsiljivci, kot so virusi in bakterije. Če telesu ne privoščimo dovolj počitka, lahko hitreje zbolimo in okrevamo dalj časa. Dolgoročno pomanjkanje spanja celo pospeši nastanek kroničnih obolenj, kot sta sladkorna bolezen in srčne bolezni.

Centralno živčni sistem

Centralno živčevje je avtocesta, po kateri potujejo informacije po telesu. Med spanjem se, namreč,  tvorijo nevroni v možganih, ki jim pomagajo, da si zapomnijo vse nove informacije. Ob nezadostnem spanju lahko možgane izčrpamo, kar pomeni močno oviro pri koncentraciji in pomnenju ali učenju novih informacij.  

Pomanjkanje spanja vpliva tudi na emocionalno stanje posameznika. Hitreje postanemo razdražljivi, nemirni in burno nihamo v razpoloženju. To nam oteži vsakodnevno sprejemanje odločitev in kreativnost.

Prebava in prehranjevanje

Poleg prekomernega vnosa hrane in pomanjkanja telesne dejavnosti, je pomanjkanje spanja v samem vrhu dejavnikov, ki vplivajo na kopičenje prekomernih telesnih kilogramov. Spanje vpliva na sproščanje dveh hormonov: leptina in grelina. Ta dva regulirata občutek sitosti in lakote. Leptin možganom sporoča, da je telo polno, medtem, ko grelin sporoča, da je lačno. Neprespano telo zmanjšuje količino leptina in povečuje sproščanje količin grelina. Zaradi tega bo takšno telo skozi dan naravnost hlastalo za hrano in prigrizki. Se zvečer pogostokrat zalotite v kuhinji, kako odpirate omarice, da bi našli čokolado?

Premalo spanja vpliva tudi na večje sproščanje inzulina po vnosu hrane, kar se odraža v dodatnem kopičenju maščob in večji možnosti za razvoj diabetesa tipa II.  

Srčno-žilni sistem

Spanje vpliva na procese v telesu, ki so odgovorni za optimalno delovanje srca in ožilja, kar vključuje raven sladkorja v krvi in krvni tlak. Ljudje s kroničnim pomanjkanjem spanja so zaradi teh dejavnikov veliko bolj ranljivi, ko gre za razvoj bolezni srčno-žilnega sistema.

V študiji, objavljeni v European Journal of Preventive Oncology lahko celo preberemo, da je pomanjkanje spanja tesno povezano s povečano možnostjo srčne kapi in srčnega napada.

Hormonski sistem

Spanje vpliva na uravnavanje in ustrezno sproščanje posameznih hormonov. Za sproščanje testosterona moramo spati najmanj tri ure skupaj. Ne samo pomanjkanje spanja, tudi pogosto zbujanje ponoči vpliva na neustrezno raven hormonov v telesu. Vse to lahko na dolgi rok vodi v neustrezen razvoj mišičevja, celične regeneracije in še več.

Kaj je melatonin?

Melatonin je človeku lasten hormon, ki nastaja v kot grah veliki žlezi češeriki v možganih. Sproščanje melatonina spodbuja tema, medtem ko ga svetloba zavira. Melatonin je pomemben pri uravnavanju cirkadianih ritmov številnih bioloških funkcij. Z drugimi besedami povedano: uravnava t.i. bio ritem posameznika (spanje in budnost). Več o delovanju melatonina >>

Zdravje2 priporoča

Kapsule Melatonin in baldrijan iz francoskega Vitarmonyla so proizvedene po najvišjih standardih prehranskih dopolnil v Evropi.

Njihova prednost pred zdravili na recept (iz skupine benzodiazepinov) je ta, da ne povzročajo odvisnosti. Lahko se jih jemlje redno (pri stalnih težavah s spanjem in nemirnostjo) ali pa po potrebi (daljše potovanje, jet lag oz. potovalna utrujenost, trenutna nespečnost in stres).

S pomočjo prehranskega dopolnila Melatonin in baldrijan boste lahko lažje in bolj trdno spali, saj se bo v telesu sprostila večja količina melatonina, kot ga sicer proizvede vaše telo.

1 kapsula vsebuje 250 mg baldrijanovega izvlečka (iz 1250 mg rastline) in 1 mg melatonina.