Življenje dandanes je polno frustracij, rokov in zahtev, ki jih moramo izpolniti. Stres je za mnoge ljudi postal nekaj tako običajnega, da sestavlja osnovni del njihovega življenja, vendar pa se je pri tem potrebno zavedati, da ni vedno slab. Pomaga nam lahko namreč, ko smo pod pritiskom, saj je lahko dober motivator, v trenutkih nevarnosti pa nam lahko celo reši življenje. Kljub temu se zadnje čase vse večkrat zgodi, da ga ob pogosti prisotnosti v našem življenju telo preprosto ne more več prenašati ter zato kloni pod njegovim pritiskom, kar se odraža na našem zdravju, razpoloženju, razmerju in celo kakovosti življenja. Na srečo se lahko pred njegovim vplivom zaščitimo, če le pravočasno prepoznamo znake in simptome preobremenitve ter odziv telesa nanje.

Kaj je stres?

Stres je način s katerim se telo odzove na kakršnokoli grožnjo ali nevarnost. Ko se počutimo ogrožene, se naš živčni sistem na slednje odzove tako da sprosti tok stresnih hormonov, vključujoč adrenalin in kortizol, ki telo pripravita na stanje pripravljenosti. Posledično začne naše srce biti hitreje, mišice se napnejo, krvni tlak naraste, dihanje postane bolj sunkovito, čuti se izostrijo. Zaradi omenjenih fizičnih sprememb, postanemo močnejši, naš odzivni čas pa veliko krajši, kar je znano kot učinek "boj ali beg", oziroma v angleščini "fight or flight effect".

Obvladovanje stresa

Najnovejše raziskave človeških možganov so pokazale, da se ljudje na stres odzivamo na tri različne načine:

  • Družbena interakcija je najbolj razvita strategija s pomočjo katere skušamo ohraniti mirne živce in varnost. V takšnih primerih se skušamo pomiriti s pomočjo navezovanja stikov z drugo osebo – tako da vzpostavimo očesni stik, pozorno poslušamo in naredimo vse kar je v naši moči, da pomirimo situacijo. Takrat lahko razmišljamo jasno, naš utrip, prebava, imunski sistem in krvni pritisk pa lahko tako delujejo nemoteno.
  • Gibanje je znano tudi kot prej omenjeni odziv "boja in bega". Ko je odziv okolice drugačen kot smo pričakovali (ali mislimo, da je tak), začutimo potrebo po obrambi ali begu, zato se telo pripravi na gibanje. Posledično se telesne funkcije, ki jih telo ne potrebuje za enega izmed omenjenih odzivov, npr. prebava in imunski sistem, začasno izklopijo, medtem ko telo v obtok sprosti kemikalije, ki nam zagotovijo dovolj energije za zaščito. Ko nevarnost mine, živčni sistem umiri telo, upočasni utrip, zniža krvni pritisk in tudi druge funkcije vrne v normalno stanje.
  • Otrplost je najmanj razvit odziv na stres, saj ga telo uporablja le v primeru, ko prva dva spodletita. S takšnim stanjem se običajno soočamo, ko smo jezni, panični ali v kakšni drugi podobni stiski iz katere se preprosto ne moremo izvleči. V primerih izjemne ogroženosti nekateri celo izgubijo zavest, zaradi česar lahko telo prenese veliko več fizične bolečine kot bi je sicer.
     

Simptomi stresa in preobremenjenosti

Ker se je na stres mnogokrat težko odzvati z družbeno interakcijo, se nas večina že ob najmanjši stopnji stresa odzove na način boja ali pobega. Ker v primeru takšnega odziva naše telo prekine delovanje telesnih funkcij in nam zamegli presojo in čustva, lahko takšno ravnanje hitro povzroči preobremenitev in tako pomembno vpliva na naše fizično in psihično zdravje.

Med najpogostejše znake preobremenjenosti spadajo naslednji:

Psihični simptomi:

  • izguba spomina
  • slaba zbranost
  • oslabljena presoja
  • osredotočanje le na negativne plati
  • hitre in begajoče misli
  • neprestana skrb
  • nihanje razpoloženja
  • razdražljivost in nagla jeza
  • nezmožnost sprostitve
  • občutek osamljenosti
  • depresija ali splošno nezadovoljstvo


Fizični simptomi:

  • bolečine
  • driska ali zaprtje
  • slabost in vrtoglavica
  • bolečine v prsih in 
  • pospešen srčni utrip
  • izguba spolne sle
  • nenehni prehladi
  • izguba apetita ali nenehna lakota
  • preobilje ali pomanjkanje spanja
  • družbena izolacija
  • uporaba alkohola, cigaret ali drog za namene sprostitve,
  • živčne navade (grizenje nohtov, živčno korakanje,...)


Vzroki za stres

Med najpogostejše vzroke za pojav stresa spadajo:

  • pomembne življenjske spremembe
  • preobilica dela v šoli ali na delovnem mestu
  • težave v razmerju
  • denarne težave
  • prezaposlenost
  • otroci in družina
  • kronične skrbi
  • pesimizem
  • negativna samopodoba
  • nerealna pričakovanja/perfekcionizem
  • togo mišljenje, pomanjkljiva prilagodljivost
  • odnos "vse ali nič"


Kako zmanjšati stopnjo stresa?

K manjši stopnji stresa lahko v veliki meri pripomore:

1. Vaša družba: ker je družbena interakcija najbolj razvita strategija odzivanja na stres, ni prav nobeno presenečenje, da se lahko ljudje z močno mrežo prijateljev z njim spopadajo veliko lažje kot ostali. Bolj, ko ostajate doma in izven kroga družbe, bolj osamljeni se boste počutili in tako le še bolj izpostavili vplivu stresa, zato se ćimveč družite z ljudmi, vendar le s takimi v krogu katerih se počutite dobro.
2. Športna aktivnost: z njo se ukvarjajte čim več, saj sta fizično in psihično zdravje povezana, kar pomeni, da bolj, ko se boste športno udejstvovali, večja bo vaša odpornost na stres. Z le 30-minutno vadbo na dan se boste z lahkoto otepli skrbi in jeze ter nezadovoljstva, zato telovadite kar največ. 
3. Prehrana: prehranjevanje s predelano in vnaprej pripravljeno hrano, še posebno pa uživanje veliko ogljikovih hidratov ter sladkih živil lahko stopnjo stresa še poslabša, zato uživajte veliko sadja in zelenjave ter zdravih maščob, na vsake nekaj časa pa si privoščite prehranski dodatek v obliki vitaminov in mineralov, ki bo razstrupil vaše telo in ga obogatil z vsemi potrebnimi snovmi za normalno delovanje in lažjo obrambo proti stresu.
4. Obvladovanje in nadzor: s stresom se je veliko lažje spopasti, če verjamete vase in v svojo sposobnost obvladovanja dogodkov in premagovanja izivov.
5. Vaš pogled na svet: optimistični ljudje so le redko pod stresom. Stvari sprejemajo odprtih rok in kot del življenja, zato se nehajte obremenjevati po nepotrebnem in na svet poglejte z optimizmom.
6. Znanje: več, ko boste vedeli o stresu, lažje ga boste premagali, zato se pozanimajte o stvareh, ki vas težijo pa boste kmalu videli, da bo vaša stopnja stresa veliko manjša, ko boste vedeli kako se lotiti določene situacije in poiskati rešitev zanjo.

 

Povzeto po http://www.helpguide.org/articles/stress/stress-symptoms-causes-and-effects.htm