Dandanes je čedalje težje vedeti katero hrano lahko uživamo. Vzemimo za primer paradižnik: nekateri pravijo, da je za telo izjemno dober, spet drugi, da je kancerogen. Pri določanju dobrega in slabega holesterola ni teh težav, saj je ločnica živil z dobrim in slabim holesterolom jasno začrtana.

Kaj je holesterol?

Holesterol je kemična spojina, ki jo telo potrebuje za gradnjo celičnih membran in proizvodnjo hormonov, npr. estrogena in testosterona. Jetra proizvedejo približno 80% telesu potrebnega holesterola, preostalo pa običajno zaužijemo z mesom, perutnino, jajci, ribami in mlečnimi izdelki. 

Vsebnost holesterola v krvnem obtoku uravnavajo jetra, zato po obroku slednjega vsrka tanko črevo, sledi presnavljanje, nato pa se uskladišči v jetrih. Ko telo izrazi potrebo po holesterolu, ga jetra izločijo, vendar pa se v primeru, ko ga v telesu ostane preveč ta nalaga v obliki oblog na stenah arterij, zaradi česar se te zožajo.

Kakšna je razlika med dobrim in slabim holesterolom?

Holesterol po naših žilah en ppotuje prostovoljno, temveč se veže na beljakovine, zato takšne kombinacije družno imenujemo lipoproteini (lipo = maščoba). Obstajajo tri vrste lipoproteinov, ki se delijo glede na to koliko beljakovin vsebujejo v razmerju s holesterolom. 

Lipoproteini LDL v razmerju z beljakovinami vsebuje visoko stopnjo holesterola, zato velja za slabega. Povišana stopnja tega holesterola tako povečuje tveganje za nastanek srčnih bolezni in kapi, saj se obloge iz holesterola nalagajo na stenah arterij ter tako onemogočajo dober pretok krvi, saj je žilni prehod vsakič ožji (arteroskleroza). V primeru, da se omenjena obloga pretrga, lahko pride do krvnega strdka, ki prepreči vsakršen pretok krvi ter posledično pripelje celo do srčnega napada. 

Lipoproteini HDL so sestavljeni iz visoke vsebnosti beljakovin in majhne stopnje holesterola, zato se takšen holesterol smatra kot dober, saj ga telo vsrka s sten arterij in nalaga v jetrih. Višji, ko je nivo holesterola HDL v primerjavi z LDL, bolje je to za človeka, saj se tako telo zavaruje pred srčnimi boleznimi in kapjo.

Lipoprotein VLDL vključuje še manj beljakovin kot LDL, skupek lipoproteinov HDL, LDL in VLDL pa sestavlja končno stanje holesterola.

Zakaj je moja stopnja holesterola povišana, čeprav se zdravo prehranjujem?

Za stopnjo holesterola ni zaslužna le zaužita hrana, temveč tudi genska zasnova. Nekateri so tako že po naravi nagnjeni k pretirani stopnji holesterola, vendar pa lahko nanjo vseeno precej vplivamo s hrano, ki jo vnašamo v telo. Prekomerna količina mesa, jajc in mlečnih izdelkov ter olja iz kokosa in palme ter celo kakav lahko tako močno dvignejo raven LDL-a.

Hrana za zmanjševanje stopnje holesterola 

  • Vnos maščobe naj predstavlja manj kot 25% ali do 35% celotnih kalorij, zaužitih čez dan.
  • Vnos nasičenih maščob naj predstavlja manj kot 7% dnevno zaužitih kalorij.
  • Preostanek maščob zaužijte iz mono-nenasičenih in poli-nenasičenih maščob, npr. nesoljenih oreškov in semen, rib (še posebno mastnih, npr. lososa, postrvi in slanika, ki jih uživajte vsaj dvakrat tedensko) ter rastlinskih olj.
  • Vnos izdelkov s holesterolom omejite na manj kot 300 mg dnevno, oz na 200 mg v primeru, da stopnja vašega LDL holesterola znaša 100mg/dL ali več.
  • Uživajte veliko vlaknin, npr. ovsenih kosmičev ter sadja kot so hruške in jabolka.  

Stopnja holesterola se lahko zmanjša tudi s pomočjo:

  • Izgube teže.
  • Redne vadbe.
  • Opustitve kajenja.
  • Zdravil, še posebno Arterodieta

Vir: http://www.medicinenet.com/cholesterol_management/article.htm#what_is_cholesterol