O občutljivosti na gluten je zadnje čase slišati čedalje več, ljudje pa so zaradi negotovosti glede tega, če so nanj alergični ali ne, tako zelo zbegani, da se mu raje že kar preventivno izogibajo. Dejstvo je, da je glutenska intoleranca navzoča pri majhnem odstotku ljudi, zato za večino ni prav nobenega razloga, da se mu odpovedujejo. V nadaljevanju tako sledi nekaj informacij o glutenu s katerimi lahko prav vsak preveri, če lahko še naprej uživa svoja najljubša živila iz pšenice, pire, ječmena, rži in ovsa.

Kaj je gluten?

Gluten najdemo v beljakovinah, ki se nahajajo v žitaricah kot so npr. pšenica, rž, pira, oves in ječmen. Glavni beljakovini, ki jih vsebuje sta gliadin in glutenin, ki začneta ob mešanju z vodo tvoriti lepljivo snov, po sestavi podobni lepilu. Gluten je svoje ime dobil ravno po omenjeni lastnosti lepljenja (ang. glue = lepilo), ki glutenskem testu daje elastičnost, kruhu pa ob segrevanju molekul v njegovi notranjosti tudi sposobnost vzhajanja. Tisti, ki v posameznikih torej vzbujata alergijo na gluten, sta pravzaprav sestavini gliadin in glutenin.

Celiakija in glutenska intoleranca

Z glutensko intoleranco je posredno ali neposredno povezanih več bolezenskih stanj. Najbolj znana je vsekakor celiakija, pri kateri imunski sistem beljakovine v proteinu dojema kot tujke, zaradi česar proti njim sproži obrambni mehanizem. Imunski sistem začne tako napadati naravne tvorbe v črevesu, kar lahko povzroči veliko škode in je tudi vzrok za uvrščanje celiakije med avtoimune bolezni. Zdi se kot da je ta bolezen prisotna pri čedalje večjem številu ljudi, vendar pa se v resnici veliko ljudi s celiakijo sploh ne zaveda, da jo ima.

Občutljivo oziroma glutenska intoleranca se nanaša na drugačno obliko celiakije. Simptomi so sicer podobni kot pri prvi obliki celiakije, vendar pa ju ločuje nekaj pomembnih razlik. Ljudje, ki razvijejo to obliko intolerance, lahko znake izkusijo takoj po zaužitju glutena in se zato prehranjujejo z živili, ki ga ne vsebuje, vendar šele po tem, ko zdravniki izklučijo možnost celiakije in alergije na pšenico. Glavni znak po katerem se razlikuje od celiakije je nemoteno delovanje njihovega črevesa in odsotnost odbrambnih sprememb imunskega sistema, ki sta glavna pokazatelja celiakije. Glutenska intoleranca naj bi bila povezana z genetiko ter delovanjem imunskega sistema, vendar pa jo je pogosto težko določiti.

Simptomi glutenske intolerance

Glutenska intoleranca se lahko kaže v naslednjih oblikah:

- napenjanje
- driska
- bolečine v trebuhu
- izguba teže
- izpuščaji in lišaji
- glavobol
- bolečine v sklepih in kosteh
- kronična utrujenost
- izčrpanost
- depresija

Ali sem alergičen na gluten?

Glutensko intoleranco se ugotavlja s pomočjo naslednjih kriterijev:

- zaužitje glutena povzroči alergično reakcijo, ki je lahko povezana s prebavnim traktom, ni pa nujno
- simptomi izginejo kmalu po uvedbi jedilnika brez vsebnosti glutena
- s ponovno vpeljavo glutena na jedilnik se vrnejo tudi simptomi
- ko se je posameznik testiral in izključil možnost celiakije in alergije na pšenico
- mnogokrat uporabijo tudi preizkus z očesno prevezo, ki potrdi zgoraj omenjene kriterijev

Zadnje dejstvo se lahko zdi marsikomu čudno, vendar pa je neka študija pokazala, da je bilo le 25% posameznikov, ki so trdili, da so alergični na gluten, nanje pravzaprav res alergičnih. Da bi ugotovili prisotnost glutenske intolerance v telesu, je zato najbolje opraviti preprost test glutenske intolerance  s pomočjo katerega boste lahko ustrezno ukrepali in rešili težave.

https://authoritynutrition.com/gluten-sensitivity-is-real/