Ker se bliža velikonočni teden, bodo naši jedilniki še posebej na udaru pred nezdravimi živili, zato vam v nadaljevanju članka svetujemo kako lahko ta udar nekoliko omilite vsaj z izogibanjem štirim tipom hrane, ki jih prehranski strokovnjaki ne bi nikoli jedli.

Ribiči ne jejo gojenega lososa

Dr. David Carpenter, direktor Inštituta za zdravje in okolje na Univeri v Albanyju, je v časniku Science objavil obsežno študijo, ki je razkrila zanimiva dejstva glede škodljivosti rib.

Težava: narava ni imela namena lososov natlačiti v majhne ograde in jih nato pitati s sojo, ostanki piščancev in s hidroliziranim piščančjim perjem. Slednje je zakrivil človek in posledica tega je vidna v slabši kakovosti gojenega lososa, ki vsebuje manj vitamina D kot prosto plavajoči, poleg tega pa je tudi veliko bolj onesnažen, zato vsebuje številne kancerogene, pesticide in mnoge druge škodljive snovi. Carpenter je povedal, da najbolj škodljive ribe prihajajo iz severne Evrope, najdemo pa jih povsod: "takšnega lososa lahko brez povečanega tveganja za nastanek raka uživate le na vsakih pet mesecev, tako zelo nevaren je." Največja težava se skriva v sami vsebnosti gojenega lososa, saj omenjene ribe pogosto zdravijo z antibiotiki in pesticidi, ki pa jih z uživanjem lososa v svoje telo vnesemo tudi sami.

Rešitev: prehranjujte se z divjim lososom z Aljaske. Če na embalaži piše, da je losos svež aljaški, potem je bil vzrejen v za to prirejenih ribogojnicah, zato pozor!

Onkologi ne pijejo mleka, ki vsebuje umetno dodane hormone

Rick North, projektni direktor Kampanje za zdravo prehranjevanje v Oregonu ter bivši direktor oregonskega oddelka Ameriškega združenja za rakava obolenja, je podal zanimive razloge za izključitev mleka z umetno dodanimi hormoni z naših jedilnikov.

Težava: Živinorejci govedo hranijo s kombinacijo rastnega hormona (rBGH ali rBST), da tako povečajo količino proizvedenega mleka. Hormon rBGH pa žal povzroči tudi infekcijo vimen ter tako poskrbi, da gnoj iz rane pronica v mleko, kar pripelje do višje stopnje hormona podobnega inzulinu v mleku. Pri ljudeh lahko ta povišana količina IGF-1 prispeva k razvoju raka prsi, prostate in celo črevesja. "Ko je vlada odobrila hranjenje z rBGH so še mislili, da se bo IGF-1, ki se nahaja v mleku takoj, ko bo prišel v stik s človeškim prebavnim sistemom uničil", pravi North. "Seveda ne obstajajo 100% dokazi, da uživanje takšnega mleka prispeva k nastanku raka", priznava North, "vendar pa je dejstvo, da je v večini industrializiranih držav takšno mleko prepovedano dovolj zgovorno".

Rešitev: kupujte sveže mleko ali pa na embalaži prej preverite, če vsebuje rBGH oziroma rBST brez umetnih hormonov.

Biotehnologi ne jejo gensko spremenjene soje 

O gensko spremenjeni hrani se je razgovoril Michael Harris, biotehnolog, ki je vodil različne projekte v zvezi z gensko spremenjeno hrano in še vedno deluje kot svetovalec, menedžer in direktor podjetij Xenon Pharmaceuticals in Genon Corporation.

Težava: gensko spremenjena hrana je povročiteljica številnih težav, ki so povezane s spreminjanjem DNKja in genskega zapisa ter različno delujejo na različna živa bitja. Fermentirana soja je edina, ki je primerna za uživanje, vendar pa je več kot 90% soje na svetu gensko spremenjene, zato lahko v primeru, ko tudi sami uživate slednjo utrpite dolgoročne zdravstvene težave. npr. spremembe hormonskega ravnovesja in povečano tveganje za razvoj raka. 

Rešitev: na etiketi preverite, če je soja, ki jo nameravate kupiti gensko spremenjena ter je v takšnem primeru nikoli ne uživajte! 

Strokovnjaki za organsko prehrano ne jejo običajnih jabolk

Mark Kastel, bivši direktor podjetja Agribusiness in eden izmed direktorjev Inštituta Cornucopia, je podal svoje mnenje glede uživanja običajnih jabolk.

Težava: jabolka vsebujejo "največje število pesticidov" izmed vseh sadnih vrst. Cepijo se posamič (izhajajo iz enega samega drevesa), tako da ima vsaka vrsta jabolka specifičen okus, ki ga loči od drugih vrst. Kot taka nimajo naravne odpornosti proti pesticidom, zato jih sadjarji redno škropijo z njimi. Gospodarstvo je sicer poskrbelo, da omenjene kemikalije niso škodljive, vendar pa je Kastel povedal, da se je škropljenim vseeno dobro izogibati, saj je dokazano, da so sadjarji, oz. kmečki delavci "veliko bolj nagnjeni k razvoju rakavih bolezni", nekatere študije pa pesticide povezujejo celo s Parkinsonovo boleznijo. 

Rešitev: kupujte organska jabolka ali takšna, ki jih prideluje sadjar, ki mu zaupate. 

Vir: http://eatlocalgrown.com/article/12214-8-foods-even-the-experts-won-t-eat.html